Rak debelega črevesa in danke

O BOLEZNI
Debelo črevo in danka zajemata končni del črevesa; dolga sta približno 100 cm. Debelo črevo se začne v desnem spodnjem delu trebuha, poteka navzgor pod jetrni rob oziroma do desnega spodnjega loka reber, zavije prečno prek zgornjega dela trebuha, pod levim rebrnim lokom oziroma pod vranico zavije navzdol in se nato v levem spodnjem delu trebuha v obliki črke S prek danke končuje z anusom.

Rak debelega črevesa in danke je takoj za rakom prostate najpogostejša oblika raka. Vsako leto zboli vse več ljudi, število obolelih se povečuje. Po podatkih Registra raka RS je leta 2009 v Sloveniji za rakom debelega črevesa in danke zbolelo 1569 ljudi, od tega 933 moških in 636 žensk. Prvič pa se je zbolevanje za to vrsto raka v Sloveniji pričelo zmanjševati leta 2011 in še nadalje leta 2012. Leta 2012 je zbolelo za tem rakom 200 manj bolnikov kot leta 2010. Vzrok temu je presejalni program SVIT, saj omogoča odstranjevanje predrakavih sprememb med kolonoskopijo. Rak se tako sploh ne razvije!

DEJAVNIKI TVEGANJA
Vzrok za nastanek raka na debelem črevesu in danki še ni znan, vendar številne študije potrjujejo, da je bolezen najverjetneje posledica  medsebojnega delovanja dednih dejavnikov in vplivov okolja.

Za nastanek raka na debelem črevesu ali danki dokazano vplivajo naslednji dejavniki:

  • Starost – približno 90 odstotkov bolnikov je ob odkritju bolezni starejših od 50 let. To dejstvo postavlja starost na prvo mesto med dejavnike tveganja, zato strokovnjaki v tem starostnem obdobju svetujejo presejalne in preventivne diagnostične preglede.
  • Vplivi okolja (prehrana, alkohol, kajenje, nezdravo življenje) – tveganje za razvoj raka na debelem črevesu in danki poveča večinoma mesna in mastna hrana. Strokovnjaki svetujejo raznovrstno prehrano z veliko sadja in zelenjave, ki vsebuje veliko vlaknin. Tveganje za razvoj raka poveča tudi nezdravo življenje – premalo gibanja, čezmerna telesna teža, pretirano uživanje alkohola in kajenje.
  • Črevesni polipi – polipi so tkivne tvorbe, ki štrlijo iz črevesne stene ali stene danke. Ker so tumor na debelem črevesu ali danki najpogosteje razvije iz polipov, jih je potrebno čim prej odkriti in odstraniti.
  • Kronične vnetne črevesne bolezni (Crohnova bolezen, ulcerozni kolitis) – Crohnova bolezen in ulcerozni kolitis sta najpogostejši črevesni vnetni bolezni. Pri bolniki z omenjenima boleznima je tveganje za nastanek raka večje, zato je potrebno pogosteje opravljati diagnostične preiskave za ugotavljanje raka na črevesu ali danki.
  • Nekatere dedne bolezni – so sicer zelo redke, vendar pa zelo povečujejo tveganje za raka na debelem črevesu in danki. Ljudje, katerih bližnji krvni sorodniki so zboleli za rakom na debelem črevesu in danki, so izpostavljeni večjemu tveganju, da bodo tudi sami zboleli. Zato je pomembno poznati zdravstveno zgodovino svojih najožjih krvnih sorodnikov.

PREPREČEVANJE IN ZGODNJE ODKRIVANJE

Nekaj nasvetov za zmanjšanje tveganja za obolelostjo za rakom debelega črevesa in danke:

  • zdrava prehrana z veliko zelenjave in neoluščenih žit ter malo rdečega mesa;
  • redna telesna dejavnost in vzdrževanje zdrave telesne teže;
  • nekajenje in zmerno pitje alkoholnih pijač;
  • odstranitev morebitnih črevesnih polipov, sprememb, ki vodijo v razvoj raka. Z odstranitvijo črevesnih polipov pri udeležencih programa SVIT je v Sloveniji leta 2012 zbolelo kar 200 bolnikov manj kot leta 2010!
  • udeležba v programu Svit, ki je namenjen odkrivanju prikrite krvavitve v blatu pri moških, starih 50 do 74 let je daleč najučinkovitejši način za zgodnje odkrivanje raka na debelem črevesu in danki. Ugotavljamo, da je programu Svit odkritih kar 70 % rakov, ki so majhni, zato so praktično ozdravljivi z manjšim posegom (odstranitev med kolonoskopijo) ali z operacijo brez dodatnega zdravljenja (izven programa SVIT le 10–15 %!)
  • pri sumljivih znakih takojšnji posvet pri izbranem zdravniku.

BOLEZENSKI ZNAKI
Glede na to, da je črevo dolg organ, in glede na njegovo lego v trebuhu, se tudi bolezenski znaki lahko razlikujejo po tem, v katerem delu črevesa leži tumor.
Večina znakov je neznačilnih. Nekateri bolniki nimajo nobenih težav, drugi lahko tožijo zaradi bolečin v trebuhu, napenjanja, vetrov, minimalnih sprememb v odvajanju blata, krvi v blatu, slabosti. Večina teh znakov je povezanih tudi z drugimi obolenji, kot so razjede na želodcu, žolčni kamni, hemoroidi, reakcije na hrano, zaradi česar veliko ljudi ne gre na pregled k zdravniku, čeprav imajo nekatere izmed prej omenjenih težav.

Drugi bolezenski znaki so odvisni od lege tumorja v samem delu črevesa.

  • Tumorji desne strani črevesa lahko povzročajo krče v trebuhu, izgubo telesne teže, tipno tumorsko maso na desni strani trebuha. Izguba krvi povzroča slabokrvnost in z njo povezane klinične znake, kot so utrujenost, vrtoglavica, šumenje v ušesih.
  • Tumorji leve strani črevesa lahko povzročajo krče ali tope bolečine v trebuhu, slabost, bruhanje, izmenjavo zaprtja in driske. Lahko se pojavljajo tudi občasne krvavitve iz črevesa.
  • Tumorji v danki dajejo občutek polne danke, pojavljajo se krvavitve iz danke in spremembe v diametru blata, v odvajanju tanjšega blata.

ZDRAVLJENJE
Način zdravljenja je odvisen od razširjenosti bolezni, vrsta operacije ter od lege tumorja v črevesu.
Pri lokaliziranem  raku debelega črevesa je na prvem mestu operacija, pri raku danke pa le pri bolnikih s tumorji T1 in T2, brez zajetih bezgavk. Ostale bolnike zdravimo predoperativno s kombinacijo obsevanja in kemoterapije.
Tudi pri razširjeni bolezni, ko že ugotovimo zasevke v druge organe, je pogosto prvi način zdravljenja operacija primarnega tumorja, saj bi v nasprotnem primeru ta lahko povzročil zaporo črevesa.

Vrsta operacije tumorja na črevesu je odvisna od njegove lege.

Pri tumorjih desne strani odstranijo desni del črevesa s pripadajočimi žilami in bezgavkami, nato pa povežejo tanko črevo s prečnim delom črevesa – pravimo, da je bila narejena desna hemikolektomija.
Pri tumorjih leve strani odstranijo levi del črevesa s pripadajočimi žilami in bezgavkami, opravijo levo hemikolektomijo.
Pri sočasno odkritih dveh ali več tumorjih ali pri zelo velikem številu polipov v črevesu je treba včasih odstraniti celotno  debelo črevo – posegu pravimo totalna kolektomija.
Pri tumorjih danke, ki so razsejani na zadnjih 15 cm črevesa, je vse odvisno od njihove lege. Če tumorji ležijo v zgornji ali srednji tretjini, opravijo odstranitev danke in anastomozo, če pa tumor leži v spodnji tretjini danke, je treba opraviti amputacijo danke in črevo speljati skozi trebušno steno.
Začasni anus preater – pri nekaterih bolnikih z rakom debelega črevesa je operacija nujna bodisi zaradi akutne zapore izločanja blata ali razpoke črevesa bodisi zaradi komplikacije med operacijo. V tem primeru črevo začasno speljejo črevo prek trebušne stene.

Način zdravljenja tumorja na črevesu je odvisen od razširjenosti bolezni.
Glede na razširjenost ločimo več različnih stadijev:

  • stadij I – tumor je omejen na sluznico črevesa,
  • stadij II – tumor  prerašča v mišični sloj črevesa in vrašča v okoliško maščevje,
  • stadij III – bolniki imajo že zasevke v področnih bezgavkah,
  • stadij IV – prisotni so že zasevki v drugih organih.

Pred pričetkom delovanja programa SVIT smo vsa leta odkrili raka le 10-15% bolnikov v stadiju I in II, ko je bolezen visoko ozdravljiva samo s kirurškim posegom. Pri tistih, ki so se odzvali v program SVIT pa je bilo takih bolnikov kar 70%, pri polovici od teh pa celo operacija ni bila potrebna, odstranili so jih med kolonoskopijo!

Nekoliko drugačno je zdravljenje bolnikov z rakom danke.

Bolnike s tumorji več kot T2  ali z zajetimi področnimi bezgavkami predoperativno obsevamo ob sočasnem zdravljenju s kemoterapijo. Nato jih operiramo ter pooperativno dodamo še kemoterapijo, saj s tem zmanjšamo število lokalnih ponovitev bolezni.

Zdravljenje metastatske bolezni

Bolnike, pri katerih je že v začetku prisotna razširjena metastatska bolezen, zdravimo s citotoksičnimi zdravili – s kemoterapijo v kombinaciji z biološkimi zdravili, s čimer zmanjšujemo obseg bolezni in simptome ter podaljšujemo preživetje.
Če je število zasevkov majhno, npr. do trije zasevki, ki so samo v enem organu, torej samo v jetrih ali pljučih, jih je mogoče tudi operativno odstraniti. Operacija je včasih mogoča tudi po zdravljenju s kemoterapijo in biološkimi zdravili, ko z zdravljenjem obseg bolezni tako zmanjšamo, da lahko preostanek tumorja kirurško odstranimo.