4. 10. 2018

Pravi moški z zdravjem začne na krožniku!

Pravi moški, vseslovenska komunikacijska akcija, ki jo že tretje leto izvaja Društvo onkoloških bolnikov Slovenije v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje RS in Onkološkim inštitutom Ljubljana, je namenjena ozaveščanju širše javnosti, predvsem moške populacije, o problematiki raka pri moških. Lansko leto so moške v akciji Zakorakaj k zdravju skupaj s Fakulteto za šport Univerze v Ljubljani spodbujali k aktivnemu življenjskemu slogu – hoji. Letos pa v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje ozaveščajo o zdravi prehrani pod sloganom Z zdravjem začnem na krožniku. Uravnotežena prehrana je namreč poleg redne telesne dejavnosti eden od najpomembnejših dejavnikov, s katerim lahko zmanjšamo tveganje za težke bolezni, tudi raka. Kako to udejaniti v praksi, so pojasnili specialisti za prehrano, medtem ko je onkologinja predstavila najpogostejše vrste raka med moškimi v Sloveniji.

V Sloveniji je rak, podobno kot v drugih evropskih državah, med najpogostejšimi vzroki smrti, in sicer na drugem mestu, pri moških pa je celo na prvem mestu. Staranje prebivalstva in socialno-ekonomski problemi sodobne družbe povečujejo ogroženost za obolevanje. S tem pa postaja rak tudi vse večji javnozdravstveni problem. Cilj vseslovenske kampanje Pravi moški je ozaveščati moške o moških rakih in preventivi pred njimi, katere pomemben del je zdrava prehrana. Zato so letošnjo akcijo ozaveščanja poimenovali Z zdravjem začnem na krožniku, predstavila jo je predsednica Društva onkoloških bolnikov Slovenije Ana Žličar: ”V društvu smo še posebej veseli, da naša akcija vsako leto združuje toliko sodelujočih, tako posameznikov kot organizacij na vladni in nevladni ravni. Tako od začetka sodelujemo z Ministrstvom za zdravje RS in Onkološkim inštitutom Ljubljana, lani se nam je pridružila Fakulteta za šport, letošnjo pa smo pripravili v sodelovanju z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje.” Mojca Gobec, dr. med., generalna direktorica Direktorata za javno zdravje na Ministrstvu za zdravje RS, je izpostavila, da na ministrstvu aktivno sodelujejo tako z nevladnimi organizacijami kot zdravniki, da bi njihova preventivna sporočila prišla do prave ciljne skupine: ”Akcija, kot je Pravi moški, pripomore, da se jim približamo in jih nagovorimo v njihovem lokalnem okolju, kamor zdravstveni sistem ne more, in ga tako spreminjamo v smeri nefarmakološkega načina zdravljenja. Tako vsi akterji dodajo svoj kamenček v mozaiku, da bi moški zajemali življenje s polno žlico in predvsem bolj – zdravo!”

Dr. Matej Gregorič z Nacionalnega inštituta za javno zdravje je prepričan, da bi skoraj polovico vseh rakavih bolezni lahko preprečili z zdravim življenjskim slogom, rednim sodelovanjem v presejalnih programih za raka in tudi z življenjem v manj onesnaženem okolju. ”Po ocenah bi se lahko samo z ustreznejšo prehrano, ki je le eden od možnih vzrokov, izognili tudi do 30 % rakov. Moški so običajno manj dovzetni za zdravstvena priporočila, prav tako zaradi trenutnega zdravja in dobrega počutja prehrani ne posvečajo tolikšne pozornosti. Pri tem še posebej izstopajo mlajši moški, kar je razumljivo, saj  še nimajo toliko pridruženih zdravstvenih težav kot starejša populacija,” je povedal dr. Gregorič.

Moški se prehranjujejo manj zdravo od žensk

Podatki zadnje raziskave Z zdravjem povezan vedenjski slog prebivalcev Slovenije (NIJZ, 2016) kažejo, da se moški v primerjavi z ženskami manj zdravo prehranjujejo – imajo manj redne obroke; hrano pogosteje dosoljujejo ali izbirajo bolj slano; uživajo manj zelenjave; več ocvrtih jedi, hitre hrane in zlasti več mesa in mesnih izdelkov; pogosteje posegajo po sladkih in alkoholnih pijačah. Med moškimi je tudi več tistih, ki imajo že pridružene dejavnike tveganja, kot so povišan krvni sladkor, visok krvni tlak in dislipidemije. Zaradi sočasne telesne nedejavnosti je med odraslimi moškimi tudi več čezmerno hranjenih. Delež debelih moških se je iz leta 2001 do leta 2016 povečal s 16 % na 20 % odrasle moške populacije, zato moški veljajo za še posebej ogroženo skupino.

S prehrano proti raku

Od načina prehranjevanja in izbire hrane je odvisno, ali bo ta pri posamezniku delovala kot dejavnik tveganja, ki ogroža zdravje, veča obolevnost in prezgodnjo smrtnost, ali pa kot varovalni dejavnik, ki krepi zdravje, veča kakovost življenja in ga podaljšuje. Ob tem izpostavljenost prehranskemu dejavniku, ki ga povezujemo z rakom (npr. nitritom/nitratom v mesnih izdelkih), še ne pomeni, da bo posameznik zagotovo zbolel. Zanj obstaja večje tveganje oziroma verjetnost, da bo zbolel. Po drugi strani lahko nekatere sestavine v živilih (npr. zaščitne snovi v zelenjavi) znatno zmanjšajo to tveganje. Za Slovenijo je bilo izračunano, da bi lahko za 6 % zmanjšali tveganje za nekatere vrste raka, če bi dnevno zaužili v povprečju 100 gramov več zelenjave in sadja. V tem pogledu ne poznamo le »slabih« in »dobrih« živil, ampak predvsem slabe in dobre kombinacije. Zato je treba pazljivo izbirati prehransko ustreznejša živila, paziti na pravilne postopke priprave, ki ne bodo povečali tveganja, upoštevati princip uravnoteženega krožnika in ga prilagoditi svojim potrebam. Obroke pa enakomerno porazdeliti preko dneva, da presnova ne bo preobremenjena.

Rak pri moških v Sloveniji

Podatke o najpogostejših vrstah raka pri moških pri nas je strnila asist. mag. Janka Čarman, dr. med., z Onkološkega inštituta Ljubljana. V Sloveniji je leta 2015 za rakom zbolelo 7.859, umrlo pa 3.484 moških, kar glede na celotno statistiko kaže, da moški pogosteje zbolevajo za rakom kot ženske (skoraj 55 % vseh zbolelih in 56 % umrlih predstavljajo moški). Projekcije kažejo, da bo vsak drug moški, rojen leta 2015, do 75. leta predvidoma zbolel za rakom. Moški najpogosteje zbolevajo za rakom prostate, nemelanomskim kožnim rakom, rakom pljuč ter debelega črevesja in danke. Rak prostate je najpogostejši rak v Sloveniji in razvitem svetu, njegova incidenca pa še narašča. Leta 2015 smo pri nas zabeležili skoraj 1.600 primerov raka na prostati. Dejavniki tveganja so starost, družinska obremenjenost in rasa (pogosto zbolevajo Afroameričani). Običajno ni zelo agresiven in lahko raste leta, preden se klinično izrazi. Ko se pojavijo simptomi, je pogosto že zelo razširjen, vendar je preživetje bolnikov po pojavu zasevkov precej dolgo.

Za rakom mod je v Sloveniji leta 2014 zbolelo 144 moških, kar ga uvršča med redke rake v razvitem svetu (1-2 %). Zaskrbljujoče pa je, da zbolevajo mladi moški, v starosti od 20 do 40 let.

Še redkejši je rak penisa, ki so ga istega leta odkrili pri 18 pacientih, gre za moške nad 60. letom. Vsaka od vrst raka pri moških ima svoje dejavnike tveganja, simptome, diagnostiko in zdravljenje. Preventivo pri vseh pa lahko strnemo v nekaj točkah, in sicer zdrav življenjski slog (zdrava prehrana, izogibanje kajenju), higiena, samopregledovanje mod in odgovorno spolno vedenje (stalni spolni partner).

Prehrano je treba prilagoditi življenjskemu slogu

Dr. Nada Rotovnik Kozjek, dr. med., strokovnjakinja za klinično in športno prehrano z Onkološkega inštituta Ljubljana, je poudarila, da je uravnotežena prehrana nujna komponenta zdravega življenjskega sloga, v katerega je treba vključiti tudi gibanje, da ohranimo telo zdravo, izboljšamo telesno funkcijo in izboljšamo kakovost življenja. ”Prehrano moramo prilagoditi potrebam posameznika: zato ”zdrava prehrana” ni enaka pri zdravih in bolnikih, pri športnikih oziroma fizično manj aktivnih ljudeh. Če se ukvarjamo s športom, moramo imeti dovolj energije za gibanje, prilagoditi moramo tudi vnos sladkorja in soli, ki ju sicer v prehrani omejujemo,” meni dr. Kozjekova. Posvarila je pred popularnimi restriktivnimi dietami, ki silijo ljudi v enolično prehrano, če zanje ni medicinskega razloga oz. ne potekajo pod nadzorom kvalificirane osebe. Pri prehrani vsakega posameznika moramo torej upoštevati njegovo stanje organizma, presnovo in starost, energijski vnos in vnašanje tekočine pa prilagoditi telesni aktivnosti. Da si uredimo vsakodnevno prehrano, se moramo najprej vprašati, v katero skupino spadamo, kakšna je naša presnova, kaj počnemo in v kakšnem okolju živimo? Temu prilagodimo prehrano in poskrbimo, da so sestavine čim bolj lokalno pridelane. ”Pravi moški hodi k lokalnemu kmetu po hrano. Predvsem pa mora biti hrana veselje in ne sredstvo za samokaznovanje, s tem bomo največ naredili za preventivo,” je zaključila prehranska strokovnjakinja, ”prehrano bolnikov pa je treba obravnavati individualno.”

Kaj svetujemo Pravim moškim?

  1. Preverite svoj način prehranjevanja tako, da odgovorite na vprašalnik »10 korakov do zdrave prehrane« na letakih Društva onkoloških bolnikov Slovenije in spletni strani www.izogniseraku.si/prehrana, ki so ga pripravili na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje.
  2. Ali ste zdravi, lahko preverite z obiskom zdravstvenega doma, kjer delujejo Centri za krepitev zdravja, ki nudijo vso ustrezno podporo na poti k uveljavitvi zdrave prehrane: www.skupajzazdravje.nijz.si/sl/centri-za-krepitev-zdravja/
  3. Za več koristnih in verodostojnih informacij pa svetujemo obisk spletnih portalov www.prehrana.si in www.dobertekslovenija.si

O projektu

Vseslovenski projekt ozaveščanja o moških rakih Pravi moški se je začel leta 2016 s ciljem, da bi v Sloveniji čim manj moških zbolelo za rakom in da bi čim več zbolelih premagalo bolezen. V prvem letu so v Društvu onkoloških bolnikov Slovenije širšo slovensko javnost, s poudarkom na moški populaciji, ozaveščali o moških rakih. Spodbujali so jih, naj bodo pozorni na telesne spremembe, naj se odzivajo na vabila za presejalne teste in se oprimejo zdravega načina življenja. Z lani začeto akcijo Zakorakaj k zdravju so v društvu še posebej poudarjali pomen redne telesne dejavnosti, predvsem hoje, na naše telo, jih spodbujali k odkrivanju skritih kotičkov Slovenije ter objavljanju prehojenih poti in števila korakov.

 

Novice
About Petra