PREHRANA ZMANJŠUJE TVEGANJE

Tako prehranjevalne navade kot same sestavine v hrani imajo pomembno vlogo pri preprečevanju in nastanku določenih vrst raka, kot sta na primer rak debelega črevesa in rak prostate. Ob tem naj opozorimo, da izpostavljenost prehranskemu dejavniku (npr. nitritom/nitratom v mesnih izdelkih), ki ga povezujemo z rakom, še ne pomeni, da bo posameznik zagotovo zbolel. Zanj obstaja večje tveganje oziroma verjetnost, da bo zbolel.  Za rakom debelega črevesa tako na primer ne zbolijo vsi, ki pojedo preveč mesnih izdelkov. Iz raziskav vemo, da pri tistih, ki daljše obdobje pogosto jedo takšno hrano, obstaja večja verjetnost zbolevanja za tem rakom. Po drugi strani vemo, da nekatera živila, med njimi še posebej izstopata zelenjava in sadje, vsebujejo številne zaščitne snovi, ki zmanjšujejo tveganje za nastanek nekaterih vrst raka, in so zato pomemben del uveljavljenih priporočil preventivnega ravnanja. V tem pogledu ne poznamo le »slabih« in »dobrih« živil, ampak predvsem slabe in dobre kombinacije.  Na to, kdo bo zbolel, z medsebojnimi učinki vplivajo dejavniki okolja, način življenja in dedna nagnjenost.

Po ocenah raziskav bi lahko prehrani, ki je le eden od možnih vzrokov, pripisali do 30 % rakov.