RAK IN HOJA

NEKAJ POMEMBNIH DEJSTEV O RAKU

Slovenija sodi po umrljivosti raka pri moških med 10 držav v Evropi, kjer je rak med najpogostejšimi vzroki smrti, takoj za boleznimi srca in ožilja. Med značilne moške rake sodita rak mod in rak prostate. Več kot pri ženskah je pri moških raka debelega črevesa in danke, pljučnega raka in raka glave in vratu.

Obenem smo na tretjem mestu v Evropi po incidenci raka pri moških in na enajstem mestu po umrljivosti zaradi raka pri moških.
Vse to se odraža tudi na pričakovani življenjski dobi slovenskih moških. Pričakovana življenjska doba dečkov, rojenih leta 2014, je 77,9 let, kar je le malo nad povprečjem razvitih evropskih držav (76,6 let).

STATISTIKA JE ZASKRBLJUJOČA

Podatki o pogostosti in umrljivosti za rakom pri moških v Sloveniji kažejo:

  • V letu 2014 je za rakom zbolelo skoraj 14.000 prebivalcev Slovenije (54 % moških in 46 % žensk); predvidevamo, da jih bo leta 2017 zbolelo že blizu 15.000.
  • V letu 2014 je za rakom umrlo blizu 6.000 Slovencev (56 % moških in 44 % žensk).
  • V Sloveniji je konec decembra 2014 živelo več kot 98.000 ljudi, ki so se kdajkoli srečali z diagnozo rak.
  • Od rojenih leta 2014 bo do svojega 75. leta starosti predvidoma za rakom zbolel eden od treh moških in ena od štirih žensk.

HOJA ZMANJŠUJE TVEGANJE

Telesna dejavnost zmanjša tveganje, da bi zboleli za rakom debelega črevesa za 52 %, pri raku prostate za 6 %. V obeh primerih ne glede na telesno maso.
Obenem pozitivno vpliva na prognozo pri že zbolelih za rakom, saj zmanjša tveganje za ponovitev bolezni pri raku debelega črevesa za 49 %, pri raku prostate pa zmanjša tveganje za smrt zaradi raka za 61 %.

POMEN HOJE ZA ONKOLOŠKE BOLNIKE

Med zdravljenjem je priporočljiva hoja večkrat tedensko, intenzivnost pa morajo bolniki prilagoditi splošnemu počutju in telesni zmogljivosti. Pogosto se zgodi, da med zdravljenjem zaradi stranskih učinkov upade telesna zmogljivost. V tem primeru je potrebno zmanjšati intenzivnost in čas hoje, nikakor pa frekvenco (kolikokrat tedensko). Zelo pomembna je namreč rednost vadbe.
V času aktivnega zdravljenja (sistemsko zdravljenje in obsevanje) je zmerna vadba priporočljiva, saj vpliva na boljši potek zdravljenja.
Pri raku prostate na hormonski terapiji zmerna hoja prepreči spremembo sestave telesa (upad mišične mase in presežek maščobe), omili izgubo libida, nespečnost in osteoporozo.
Poglavitna prednost zmerne hoje je, da kontraindikacij praktično ni, zato bolnikom pomaga v vsakem trenutku. Izjema je čas takoj po kirurškem zdravljenju, ko se morajo tkiva zaceliti.
Podobno velja tudi za obdobje po končanem zdravljenju. Tudi v tem primeru kontraindikacij za hojo ni.
Velja pa opozoriti, da se moramo v primeru kostnih zasevkov ali hude osteoporoze zavedati nevarnosti zloma, zato se je pametno izogibati hoji na neravnih površinah z nevarnostjo padca.
Vsekakor pa je kakršnakoli aktivnost boljša od neaktivnosti tudi, če splošnim priporočilom ne moremo zadostiti.