- Domov
- Rak mod
RAK MOD
- O BOLEZNI
- DEJAVNIKI TVEGANJA
- PREPREČEVANJE IN ZGODNJE ODKRIVANJE
- BOLEZENSKI ZNAKI
- ZDRAVLJENJE
Rak mod je prvenstveno bolezen mladih odraslih moških, čeprav posebno obliko raka mod poznamo tudi pri otrocih. Najpogosteje se pojavlja pri moških v starosti od 18 do 35 let. Seminomski tip raka mod se nekoliko pogosteje ponovno pojavlja tudi v starosti od 45 do 55 let. Letno v Sloveniji zboli okrog 100 moških.
Kateri moški so bolj ogroženi?
Z rakom mod so bolj ogroženi moški, ki:
- imajo ob rojstvu nespuščena moda;
- imajo motnje plodnosti;
- imajo manjši volumen mod (atrofija, hipotrofija);
- imajo nepravilnosti v razvoju zunanjega dela sečil;
- so bili že zdravljeni zaradi raka na enem od mod;
- imajo sorodnike z rakom mod ali so ga preboleli v preteklosti.
Za preprečevanje in zgodnje odkrivanje raka mod lahko veliko naredite sami. Kako?
- Z rednim enkrat mesečnim pregledovanjem mod. Najboljše je, da si za samopregledovanje izberete vedno isti dan v mesecu;
- Z rednim samopregledovanjem boste lahko spoznali normalno obliko in strukturo svojih mod ter hitro prepoznali morebitne neobičajne spremembe.
Rak mod se najpogosteje pokaže kot zatrdlina v modu, lahko pa tudi kot sprememba strukture moda.
Modo običajno postane bolj trdo, lahko se v celoti poveča ali pa tudi zmanjša. Te spremembe običajno niso boleče, ni pa to absolutno pravilo. Poleg občutka napetosti, teže in neugodja se v modu lahko pojavi tudi bolečina, ki seva proti dimljam in medeničnemu dnu.
Kakšni so znaki razširjene bolezni?
Znaki razširjene (razsejane, napredovale, metastatske) bolezni so odvisni od prizadetega organa, se pa najpogosteje kažejo z bolečinami v križu, s suhim dražečim kašljem, splošnim slabim počutjem, z utrujenostjo in s hujšanjem.
Če nismo pozorni na začetne spremembe, sumljive za rak mod, se ta lahko razširi tudi v druge organe. Najpogosteje se širi po limfnih poteh v bezgavke ob hrbtenici v trebuhu, v področje medpljučja in v nadključnične kotanje. S širjenjem po krvožilju se zasevki raka mod najpogosteje zanesejo v pljuča, lahko pa tudi v druge organe.
Pomemben znak raka mod pri nekaterih bolnikih je pojav nabreklih in bolečih dojk. To ni nujno znak napredovale bolezni, pač pa je najpogosteje odraz specifičnega tipa raka mod, ki ga imenujemo horiokarcinom.
Operativna odstranitev tumorsko spremenjenega moda
Gre za prvi korak v zdravljenju raka mod. Ta poseg je potreben ne glede na to, ali gre že izhodiščno za napredovalo metastatsko bolezen ali pa je rak omejen zgolj na modo. Praviloma je modo potrebno odstraniti v celoti (transinguinalna orhiektomija), izjemoma prihaja v poštev odstranitev le dela obolelega moda (delna orhiektomija).
Klinični stadij bolezni in patohistološka opredelitev tumorja
Na podlagi izvida tkivnega pregleda odstranjenega moda (patohistološki izvid) in izvidov laboratorijskih in slikovnih preiskav določimo histološki tip tumorja in klinični stadij bolezni (ocena razširjenosti bolezni).
Glede na histološki tip rak mod delimo na:
- seminomski in
- neseminomski tip.
Zdravljenje teh dveh tipov raka mod se nekoliko razlikuje tako v začetnih, na modo omejenih stopnjah bolezni, kot tudi kasneje, ko se bolezen razširi še drugam po telesu.
Dopolnilno zdravljenje raka mod kliničnega stadija I
O kliničnem stadiju I seminomskega ali neseminomskega raka mod govorimo takrat, ko je bolezen lokalno omejena. Po operativni odstranitvi tumorsko spremenjenega moda imajo bolniki z rakom mod seminomskega tipa v povprečju slabih 20 % možnosti za naknaden pojav razsejanega raka mod, za bolnike z neseminomskim rakom pa je ta verjetnost nekoliko večja, 30–50 %. Glede na to in glede na dejstvo, da sta oba histološka tipa raka mod v zgodnji razširjeni fazi skoraj stoodstotno ozdravljiva bolezen, se skupaj z bolnikom odločimo, ali ga bomo redno in skrbno sledili in uvedli ustrezno zdravljenje le v primeru nedvoumnega pojava začetnih znakov metastatske bolezni ali pa bomo neposredno po operaciji moda bolniku uvedli dopolnilno zdravljenje in s tem zmanjšali tveganje za pojav razširjene bolezni in s tem tudi tveganje za nujnost uporabe intenzivnejšega zdravljenja.
Kako deluje dopolnilno zdravljenje?
Dopolnilno zdravljenje je usmerjeno na morebitne mikrozasevke, ki jih ob diagnozi še ne moremo odkriti, se pa sčasoma namnožijo do te mere, da jih lahko dokažemo s pomočjo običajnih radioloških in laboratorijskih preiskav.
Med dopolnilne metode zdravljenja pri seminomu sodi sistemska kemoterapija s citostatikom karboplatinom, ki jo bolnik prejme v prvih dveh mesecih po operaciji moda in s katero poskušamo zmanjšati možnost razvoja metastatske bolezni na 3–4 %. Gre za kratkoročno in dolgoročno minimalno obremenilno zdravljenje, za katerega se odloči velika večina bolnikov s seminomom kliničnega stadija I.
Metode dopolnilnega zdravljenja bolnikov z neseminomskim rakom mod so bistveno bolj obremenilne in zahtevne, zato jih le redko priporočamo. Med metode dopolnilnega zdravljenja neseminomskega raka mod sodita dopolnilna kemoterapija s kombinacijo treh citostatikov, ki ima številne akutne, lahko pa tudi kronične neželene učinka zdravljenja, in pa operativna odstranitev bezgavk v trebuhu, kjer je največja verjetnost zasevkov (retroperitonealna limfadenektomija). Tudi kirurško dopolnilno zdravljenje ima lahko resne akutne in kronične neželene učinke zdravljenja, zato to dopolnilno metodo zdravljenja svetujemo le izjemoma.
Zdravljenje napredovale bolezni
Bolnike z napredovalim seminomskim in neseminomskim rakom mod po operaciji tumorsko spremenjenega moda praviloma pričnemo zdraviti z intenzivno kemoterapijo s kombinacijo treh citostatikov, ključnega pomena v vsaki citostatski kombinaciji je citostatik cisplatin. Trajanje citostatskega zdravljenja je odvisno od obsega bolezni. Če že s samo kemoterapijo dosežemo popolno izginotje vseh vidnih znakov bolezni (kompletno remisijo bolezni), je zdravljenje metastatskega raka mod zaključeno. Če pa po zaključeni kemoterapiji s kontrolnimi preiskavami še vedno ugotavljamo ostanke metastatske bolezni, te v primeru neseminomskega raka mod praviloma operativno odstranimo, v primeru seminoma pa s PET/CT-preiskavo preverimo morebitno vitalnost metastatskih ostankov in se na podlagi rezltatov PET/CT-preiskave odločimo o nadaljnjih ukrepih.
Ali zdravljenje raka mod vpliva na plodnost?
Zdravljenje raka mod lahko vpliva na plodnost bolnikov. V nasprotju s splošnim prepričanjem zdravljenje bolnikov z metastatskim rakom mod s kemoterapijo dolgoročno ne pomeni nujno tudi neplodnosti, čeprav drži, da je plodnost bolnikov po zaključenem zdravljenju s kemoterapijo v povprečju za 30 % slabša, kot je plodnost njihovih vrstnikov, ki niso bili zdravljeni s kemoterapijo za raka mod. Pomembnejše okvare vegetativnega živčevja, ki uravnava ejakulatorni sistem, lahko povzroči operativno zdravljenje bezgavk v trebuhu. V tem primeru ne gre za dejansko neplodnost, pač pa se semenski izliv sprosti v sečni mehur in se naknadno izloči z urinom, namesto da bi se sprostil prek sečnice navzven.
Da bi se izognili nenadejanim zapletom s plodnostjo po zaključenem zdravljenju raka mod, vsem bolnikom pred pričetkom kakršnegakoli zdravljenja priporočamo posvet v androloški ambulanti in pa hranjenje semena v kateri od semenskih bank.
Zakaj so potrebne kontrole po zaključenem zdravljenju?
Po zaključenem zdravljenju bolnikom z rakom mod priporočamo redne kontrolne preglede zaradi več razlogov:
- Metastatska bolezen se lahko ponovi. Tudi v primeru ponovitve je z ustreznim zdravljenjem ozdravitev še vedno mogoča.
- Možen je pojav raka tudi na drugem modu. V tem primeru gre za novi rak mod in ne za zasevke predhodnega raka mod; postopki diagnostike in zdravljenja so enaki kot prvič, možnosti ozdravitve pa so ponovno odvisne od histološkega tipa raka mod in kliničnega stadija bolezni. Predhodno zdravljenje v večini primerov nima pomembnega vpliva na izid zdravljenja drugega raka mod.
- Pri bolnikih, zdravljenih z intenzivno kemoterapijo z ali brez dodatnih operativnih posegov, sledimo morebitne kronične neželene učinke zdravljenja in jih poskušamo z različnimi ukrepi čim bolj omiliti.