Rak PLJUČ

O BOLEZNI
V Sloveniji letno zboli za pljučnim rakom okrog 900 moških. Število novih primerov se med njimi manjša, saj jih vse več ne kadi ali kajenje opušča, med ženskami pa se, nasprotno, veča, in to predvsem po 55. letu starosti.
Pljučni rak nastane zaradi nenadzorovane rasti celic v dihalih. Najpogosteje se začne v tkivu pljuč, redkeje v sapnici ali sapniku. Poznamo dve glavni vrsti pljučnega raka, in sicer drobnocelični in nedrobnocelični rak. Za katero vrsto gre, opredeli zdravnik patolog na osnovi videza celic pod mikroskopom. Z današnjim znanjem biologije celice pa je vedno več podvrst raka pljuč, zato je razlikovanje med njimi pomembno pri odločitvi o načinu zdravljenja.
DEJAVNIKI TVEGANJA

Glavni poznani dejavnik tveganja za nastanek raka pljuč je kajenje.

Kar 70-90 % pljučnih rakov nastane zaradi kajenja. Cigaretni dim vsebuje 4000 strupenih snovi, od katerih je veliko takih, ki povzročajo raka. Lahke cigarete z manjšo vsebnostjo nikotina niso nič manj nevarne, saj cigaretni dim globlje vdihavamo, zato se več raka pojavlja na obrobnih delih pljuč. Pljučnega raka povzroča kajenje v vseh oblikah, torej tudi kajenje cigar, pipe in tobaka v marihuani. Čim več cigaret ljudje pokadijo, večje je tveganje, da bodo zboleli. Pomembno je tudi, pri kateri starosti začnejo kaditi. Če pričnejo kaditi mlajši, obstaja večja verjetnost, da bodo zboleli. Pri bivših kadilcih je tveganje večje kot pri nekadilcih. Njihovo tveganje se z leti zmanjšuje, vendar ostaja do konca življenja večje kakor pri nekadilcih. Tudi zadrževanje v zakajenih prostorih (pasivno kajenje) in dolgotrajno vdihavanje onesnaženega zraka sta pomembna dejavnika tveganja.

Ostali dejavniki tveganja so:

  • Izpostavljenost škodljivim snovem, kot so radon, azbest, nikelj, krom … Ponavadi  je čas od izpostavljenosti do pojava bolezni dolg, saj ljudje zbolijo tudi po 20 do 40 letih po izpostavljenosti.
  • Pomembna sta tudi vrsta dela in bivanje v onesnaženem okolju  npr. delo v kovinski industriji, gradbeništvu ali kemični industriji.
  • Znani so primeri pljučnega raka, pri katerem bolniki niso bili izpostavljeni nobenemu dejavniku tveganja, in njegov nastanek lahko pripišemo genetskim vzrokom in/ali izpostavljenosti še nepoznanim dejavnikom tveganja.

PREPREČEVANJE IN ZGODNJE ODKRIVANJE

Kaj lahko naredite, da ne bi zboleli?

Kadilci, čim prej prenehajte kaditi! Cigaret, ki ste jih pokadili, Vaša pljuča ne bodo nikoli čisto pozabila. Za pomoč pri odvajanju od kajenja se obrnite na Vašega osebnega zdravnika ali katero izmed organizacij, ki se s tem ukvarjajo. Nekadilci, ne začnite kaditi in pazite, da ne boste izpostavljeni cigaretnemu dimu, saj tudi pasivno kajenje povečuje tveganje za raka. Vedno pazite, da otroci ne bodo izpostavljeni dimu.

Poskrbite tudi za:

  • življenje v neonesnaženem bivalnem in delovnem okolju in
  • upoštevanje predpisov o varnosti pri delu.

Pri sumljivih znakih pa se takoj posvetujte z izbranim zdravnikom, saj presejalnih programov ni.

BOLEZENSKI ZNAKI

Težave, ki kažejo na to, da bi lahko šlo za pljučnega raka, so:

  • na novo nastali ali spremenjeni dolgotrajni kadilski kašelj;
  • ponavljajoče se pljučnice;
  • kri v izpljunku;
  • težko dihanje, bolečina v prsih;
  • hujšanje brez znanega razloga in zvišana telesna temperatura.

Vse te težave so nespecifične in se lahko pojavijo tudi pri drugih boleznih. Pomembno je, da ob pojavu težav čim prej obiščete zdravnika, ki Vam bo svetoval in Vas bo po potrebi napotil na ustrezne preiskave.

Pri napredovalem ali razširjenem raku se lahko pojavijo tudi:

  • glavobol, hripavost, ohromelost, bruhanje, bolečine v kosteh ali sklepih, potenje.
  • pozorni moramo biti tudi na nepojasnjeno hujšanje.

V nekaterih primerih bolezen poteka brez simptomov in je odkrita po naključju.

ZDRAVLJENJE
Zdravljenje lahko poteka:

  • z operacijo,
  • z obsevanjem,
  • s kemoterapijo, tarčnimi (»biološkimi«) zdravili in imunoterapevtiki.

Največkrat poteka zdravljenje v kombinaciji vseh navedenih načinov zdravljenja, ki se dopolnjujejo s podpornim in simptomatskim zdravljenjem (protibolečinska terapija, zdravila proti slabosti, zdravila za zdravljenje depresije ali nespečnosti ipd.).

Kirurško zdravljenje

pride v poštev, če tumor ne vrašča v pomembne sosednje organe, ni razširjen v oddaljene bezgavke oziroma nima zasevkov v drugih organih. Na voljo imamo več vrst operacij; najprimernejšo določi zdravnik kirurg za vsakega bolnika posebej, glede na razširjenost bolezni in druge dejavnike (npr. lokacijo tumorja, bolnikovo stanje).

Obsevanje

Obsevanje predpisujemo:

  • za popolno ozdravitev (kurativno ali radikalno obsevanje),
  • za zmanjšanje verjetnosti ponovitve bolezni po operaciji (pooperativno obsevanje),
  • za lajšanje bolnikovih težav (paliativno obsevanje),
  • za zmanjšanje nevarnosti nastanka možganskih zasevkov, ko jih bolnik še nima (profilaktično obsevanje).

Kemoterapija in tarčna zdravila

Kemoterapija  je primerna:

  • za spremljajoče zdravljenje ob operaciji ali obsevanju za doseganje ozdravitve ali zmanjšanje možnosti za ponovitev bolezni,
  • pri razširjeni bolezni; z njo bolniku lajšamo težave, izboljšamo splošno stanje in podaljšamo preživetje.

Tarčna zdravila so v zadnjih letih predmet številnih raziskav. Na področju tarčnih zdravil, ki so bolj poznana pod imenom »biološka zdravila«, smo priča vzpodbudnim odkritjem novih zdravil tudi za raka pljuč. Kakor že ime pove, ta zdravila delujejo na določeno tarčo v celici in če te tarče ni ali je ne poznamo, zdravila ne bodo učinkovala.

Kakšni so rezultati zdravljenja in kaj lahko pričakujemo v prihodnosti?

V primerih, ko pljučnega raka odkrijemo v omejeni obliki in vključimo bolnike v ustrezno zdravljenje, imajo ti 50 % možnosti za dolgotrajno preživetje. Žal je takih bolnikov še vedno premalo, saj je v večini primerov bolezen odkrita v napredovani obliki. V prihodnosti pričakujemo, da se bo s hitrim razvojem novih metod odkrivanja in zdravljenja raka to stanje močno izboljšalo. Za izboljšanje rezultatov pa lahko največ stori vsakdo sam.