Rak prostate

Z rakom prostate so bolj ogroženi moški, ki:

• imajo bližnjega sorodnika, zbolelega za rakom prostate. Če ga ima ali ga je imel vaš brat ali oče, ste dva- do trikrat bolj ogroženi kot moški, katerih sorodniki so (bili) brez te diagnoze. Bolj ste ogroženi tudi tisti, ki imate sorodnice prvega reda z rakom dojk, ki je posledica spremenjenega gena BRCA2;
• so stari 65 let ali več;
• uživajo hrano z veliko maščobami (predvsem nasičenimi);
• imajo čezmerno telesno težo;
• so premalo telesno dejavni.

Tveganje za raka prostate lahko zmanjšamo z:

• zdravo prehrano s čim manj živalskih maščob, z več sadja in zelenjave;
• redno telesno dejavnostjo in vzdrževanjem zdrave telesne teže.

Pri sumljivih znakih se takoj posvetujte z izbranim zdravnikom. Če nimate težav z uriniranjem, se o koristih in tveganjih pregleda ravni PSA tudi posvetujte s svojim izbranim zdravnikom.

Simptomi, ki so najpogosteje povezani z zgodnjim rakom prostate, so:

• pogosto uriniranje, zlasti ponoči;
• težave z začetkom uriniranja;
• počasnejše odtekanje urina, tanjši curek in občutek, da mehurja ni mogoče do konca izprazniti;
• bolečine pri uriniranju;
• kri v urinu ali spermi;
• pozni znaki pa so slabokrvnost in bolečine v kosteh.

Večina teh simptomov ni lastna samo raku prostate. Enaki simptomi se lahko pojavijo pri moških, ki imajo nerakave bolezni, kot je na primer benigna hipertrofija prostate.

Radikalno zdravljenje raka prostate

Za ozdravitev raka prostate je potrebno tumorsko tkivo popolnoma odstraniti ali kako drugače uničiti. V teh primerih govorimo o tako imenovanem radikalnem zdravljenju. Zgodnjega raka prostate, omejenega na prostato (lokalno omejena bolezen), ali na prostato in njeno neposredno okolico (lokalno napredovali rak), je mogoče ozdraviti. Izbira vrste radikalnega zdravljenja je odvisna od razširjenosti in agresivnosti raka pa tudi od bolnikovega splošnega zdravstvenega stanja. Za ustrezno izbiro načina zdravljenja je pomemben multidisciplinarni pristop, pri katerem sodelujejo urolog, onkolog radioterapevt in internist onkolog.

Raka prostate lahko radikalno zdravimo:

• s kirurško odstranitvijo rakavega tkiva ali
• z obsevanjem rakavega tkiva.

Pri bolnikih z zgodnjim rakom prostate je zdravljenje z obsevanjem pogosto enakovredno kirurškemu zdravljenju. Bolniki, ki zbolijo za zgodnjim rakom prostate, bi po priporočilih mednarodnih strokovnih združenj morali biti seznanjeni z obema možnostima zdravljenja. Pri nekaterih rakih je uspeh zdravljenja z obsevanjem lahko večji, če bolniki sočasno prejemajo tudi hormonsko zdravljenje. Po kirurškem zdravljenju pri nekaterih bolnikih pride dodatno v poštev tudi obsevanje, če npr. tumor prerašča v okolico prostate, če tumor ni bil v celoti odstranjen ali če po operaciji prostate PSA ponovno prične naraščati. Samo hormonsko zdravljenje brez kirurške odstranitve prostate ali obsevanja prostate sicer lahko začasno odloži rast raka in njegovo napredovanje, ne more pa raka prostate pozdraviti.
Včasih je bolnike z zgodnjim rakom prostate možno tudi samo slediti. Aktivnega sledenja se je možno poslužiti pri izbranih bolnikih z majhnimin biološko neagresivnim rakom, pri katerih bi s takojšnjim zdravljenjem lahko povzročili več škode kot koristi. V tem primeru je bolnik skrbno spremljan in po potrebi radikalno zdravljen v primeru prvih znakov napredovanja bolezni.

O napredovalem raku prostote govorimo, ko pride do ponovitve in razširitve bolezni lahko kljub radikalnemu zdravljenju. Včasih je namreč rak prostate razširjen že ob postavitvi diagnoze. Običajno je prvi znak ponovitve bolezni zvišana raven PSA v krvi; kasneje se pojavijo tudi oddaljeni zasevki. Rak prostate najpogosteje zaseva v kosti in bezgavke, redkeje tudi v pljuča in jetra.
Cilj zdravljenja napredovalega raka prostate je zazdravitev. S pravilno vodenim zdravljenjem je mogoče še vrsto let kvalitetno živeti. Danes imamo na voljo nove, učinkovite načine zdravljenja, ki življenje še dodatno podaljšajo in izboljšajo.

Hormonsko zdravljenje

Hormonsko zdravljenje je temelj zdravljenja napredovalega raka prostate. Moški spolni hormoni, imenovani androgeni, pospešujejo rast in zasevanje celic raka prostate, zato ni presenetljivo, da z zdravljenjem, ki delovanju moških spolnih hormonov nasprotuje, lahko zavremo njegovo rast. Najpomembnejši moški spolni hormon je testosteron, ki nastaja v modih. Nekaj moških spolnih hormonov nastaja tudi v nadledvičnih žlezah.

Hormonsko zdravljenje raka prostate temelji na:

• kastraciji – znižanju ravni testosterona v krvi in tkivih, ki ga dosežemo s kirurško odstranitvijo mod ali z zdravili (LHRH-analogi in antagonisti),
• blokadi androgenih receptorjev v rakavi celici, ki jo dosežemo z antiandrogeni (bikalutamid, flutamid, nilutamid).

Hormonsko zdravljenje uporabljamo, dokler je z njim mogoče nadzorovati raka. To pri nekaterih bolnikih lahko traja tudi več let. Nadaljnje kratkotrajne zazdravitve so mogoče z drugimi oblikami zdravljenja, ki prav tako nižajo raven moških spolnih hormonov: kortikosteroidi, ženski spolni hormon (estrogen) in ketokonazol.

Kemoterapija

Čez čas napredovali rak prostate postane »odporen« na odtegnitev moških spolnih hormonov in v tem primeru govorimo o na kastracijo odpornem raku prostate. V tej fazi bolezni je rak običajno že precej razširjen po telesu in povzroča težave (npr. bolečine v kosteh, izgubo apetita, hujšanje, utrujenost).

Kemoterapija je oblika protirakavega zdravljenja, s katerim uničujemo rakave celice s pomočjo zdravil, imenovanih citostatiki. Pri raku prostate so na voljo trije citostatiki, ki se vsi predpisujejo v kombinaciji s kortikosteroidi in jih bolniki prejemajo ambulantno:
docetaksel, kabazitaksel in mitoksantron. Bolniki so običajno najprej zdravljeni z docetakselom in prejmejo kabazitaksel ali mitoksantron šele ob napredovanju bolezni.