Vsak ima svoje zdravje v svojih rokah!
Zdravje nam je vsem med najpomembnejšimi vrednotami. Pa naredimo dovolj, da bi ga ohranili? Za kronične bolezni, med njimi tudi rak, so dejavniki tveganja podobni. Spoznajte najpomembnejše in ukrepajte!
Skoraj polovico vseh rakavih bolezni je mogoče preprečiti z zdravim življenjskim slogom, redno udeležbo v presejalnih programih za raka, pa tudi z življenjem v čim manj onesnaženem bivalnem in delovnem okolju. Nasvete, kaj lahko ukrenete, sporoča prenovljen Evropski kodeks proti raku.
Nasveti, kaj lahko ukrenete že danes, da zmanjšate ogroženost z rakom:
Opustite škodljive navade in razvade!
- Kadilci, čim prej opustite kajenje! Ne kadite doma, na delovnem mestu ali v javnih prostorih, saj vaše kajenje lahko škoduje zdravju ljudi v vaši okolici!
Kajenje cigaret veča ogroženost s številnimi rakavimi boleznimi in je zdaleč najbolj preprečljiv vzrok raka. Osem od 10 pljučnih rakov je posledica kajenja cigaret. S kajenjem pa so povezani tudi rak grla, žrela, požiralnika, trebušne slinavke, ledvičnega meha in sečnega mehurja, rak nosnih in obnosnih votlin, želodčni, jetrni in ledvični rak (adenokarcinom), rak materničnega vratu, adenokarcinom požiralnika in mieloična levkemija. Zveza z rakom debelega črevesa in danke še ni dokončno potrjena, malo verjetno pa je, da je kajenje povezano z rakom prostate, materničnega telesa in dojk.
Ocenjujejo, da je v dvajsetem stoletju za posledicami kajenja umrlo več kot 100 milijonov ljudi. Trenutno je 30 % vseh smrti za rakom v razvitem svetu posledica kajenja. Če se število kadilcev v prihodnje ne bo zmanjševalo, se bo število smrti zaradi tobaka do leta 2030 povzpelo na 10 milijonov letno. Kajenje pomembno skrajša povprečno pričakovano življenjsko dobo, saj bo polovica kadilcev umrla zaradi te razvade, četrtina že v srednji življenjski dobi (med 35. in 69. letom starosti). Svetovni podatki o incidenci pljučnega raka in o umrljivosti za njim kažejo, kako se tobačna epidemija širi z zahoda proti vzhodu in z razvitih na manj razvita področja.
Tobačni dim v okolju: nekadilci, ki vdihavajo s tobačnim dimom onesnaženi zrak, so izpostavljeni – čeprav nekoliko manj – istim rakotvornim snovem kot kadilci. Okolje brez tobačnega dima, doma, na delovnih mestih in v javnih prostorih varuje nekadilce, po drugi strani pa tudi zmanjša število pokajenih cigaret pri kadilcih.
- Omejite vse vrste alkoholnih pijač! Za preprečevanje raka je najbolje, da alkoholnih pijač sploh ne pijete!
Čezmerno pitje alkoholnih pijač povečuje nevarnost rakov zgornjih dihal in prebavil samo po sebi in skupaj s kajenjem (usta, grlo, žrelo in požiralnik). Učinek obeh je približno zmnožek učinkov alkoholnih pijač in kajenja. Preveč alkoholnih pijač veča tudi tveganje rakov debelega črevesa in danke, jeter in dojk.
Za preprečevanje raka je najbolje, da alkoholnih pijač sploh ne pijete. Nekatere raziskave kažejo, da majhne količine alkoholnih pijač varujejo pred boleznimi srca in žilja. Paziti pa je treba, da moški ne popijejo več kot 2 enoti alkoholnih pijač dnevno, ženske pa manj, 1 enoto. Enota je 10-12 g etilnega alkohola oz. kozarec vina (1 dl), piva (3 dl) ali žganih pijač (30 ml). Za ženske je priporočena količina manjša kot za moške zato, ker se pri njih nevarnost raka dojk po nekaterih raziskavah poveča že pri zelo zmernem pitju.
- Previdno se sončite!
Sončite se pred enajsto uro dopoldne in po tretji uri popoldne; uporabljajte zaščitna oblačila in kreme. Pazite, da vas, še posebej pa otrok, ne opeče sonce! Tudi sončenje v solarijih ni varno, saj je učinek podoben kot pri soncu.
Ljudje, ki se dolgotrajno izpostavljajo soncu, dobijo po več letih tanko in suho kožo s številnimi rjavkastimi in sivimi lisami. Na njej se lahko postopno pojavijo rdečkasta hrapava mesta, iz njih pa bradavičaste spremembe. Te spremembe lahko same po sebi izginejo, pri nekaterih pa iz njih nastane kožni rak.
S čezmernim sončenjem je povezan tudi maligni melanom ali črni rak, ki večinoma nastane iz temnih kožnih znamenj. Pogostejši je pri svetlopoltih ljudeh, ki na soncu težko porjavijo in so bili pogosto opečeni, predvsem v mladosti.
Svetujemo, da se ne sončite, še zlasti pa ne hodite na sonce med enajsto uro dopoldne in tretjo uro popoldne. Na močnem soncu ob morski obali in v hribih se zaščitite s kakovostnimi kremami za sončenje in nosite sončna očala. Če delate na prostem, se zaščitite pred soncem z obleko in pokrivalom. Sončenje v solarijih ni priporočljivo, saj so fizikalne značilnosti žarkov podobne sončnim, s tem pa tudi njihov učinek.
Prehranjujte se zdravo, bodite telesno dejavni in vzdržujte normalno telesno težo!
- Čezmerna telesna teža
Čezmerna telesna teža je posledica neravnovesja med vnosom in porabo energije. Za posledico ima lahko raka požiralnika, debelega črevesa in danke, žolčnika, trebušne slinavke, dojk (po menopavzi), materničnega telesa (endometrija), jajčnikov, ledvic, prostate (napredovala oblika) in še nekaterih.
- Redna telesna dejavnost
Redna telesna dejavnost je osnovna sestavina zdravega načina življenja. Vse oblike gibanja in telesne vadbe, ki jih človek vzdržuje daljše življenjsko obdobje, pomembno delujejo na njegovo zdravje in manjšajo nevarnost raka debelega črevesa, materničnega telesa in dojk, verjetno tudi drugih rakov. Za zdravje je ugodna predvsem redna zmerna telesna dejavnost. Med primerne dejavnosti sodijo hitra hoja, tek, kolesarjenje, plavanje, tek na smučeh, veslanje in podobno. Nedavno so z rakom kot neodvisni dejavnik povezali tudi sedeč način življenja. Pomembno je, da ljudje tudi, če imajo sedeč poklic, med delom večkrat vstanejo in naredijo nekaj vaj za krepitev mišic in sklepov.
- Prehrana
Prehrana vpliva na nastanek raka na razne načine, neposredno ali posredno prek čezmerne telesne teže. Sveže sadje in zelenjava varujeta pred raki na prebavilih in dihalih, le sveža zelenjava pa tudi pred raki, povezanimi s hormoni (na dojki, maternici in prostati). Negativno zvezo z raki kažejo predvsem surova, sveža rumeno-zelena zelenjava in sadje: korenje, brokoli, cvetača, zelje, listnata solata, česen, čebula, paradižnik, druga zelenjava in sadje iz skupine agrumov (pomaranče, limone, grenivke itd.). V sadju in zelenjavi so poleg vitaminov, mineralov in vlaknin še števile druge zaščitne snovi. Zaenkrat še ni takih vitaminskih pripravkov, s katerimi bi lahko popolnoma nadomestili ta živila. Za zaščito namreč niso pomembni le posamični vitamini in minerali, pač pa več njih in v naravnem razmerju, kot so v osnovnih živilih, torej sadju in zelenjavi.
V zdravi prehrani je poleg zelenjave in sadja tudi več stročnic in polnozrnatih žit, pa malo rdečega mesa (govedina, svinjina) in mesnih izdelkov. Sladke pijače imajo veliko nepotrebnih kalorij, zato je za žejo treba piti vodo ali nesladkan čaj.
Bodite pozorni in skrbite za zdravo delovno in bivalno okolje!
- Zdrava delovna mesta
Na delovnih mestih delavci prihajajo v stik s številnimi kemikalijami, od katerih so nekatere povezane tudi z nastankom raka. V splošnem je delež rakov, ki jih je mogoče pripisati delovnim razmeram, bistveno manjši od tistega, ki je posledica nezdravih življenjskih navad in razvad. Po tem, koliko je znanega o morebitni povezanosti z rakom, strokovnjaki Mednarodne agencije za raziskovanje raka iz Lyona razvrščajo kemikalije, njihove zmesi in proizvodni postopke, pa tudi viruse in fizikalne dejavnike v štiri skupine. V prvi skupini so tisti, za katere je dovolj dokazov, da so rakotvorni, npr. azbest, nekateri aromatski amini, benzen, berilij, kromove in nikljeve spojine, pa tudi ionizirajoče in ultravijolično sevanje. Seznam vseh najdete na spletni strani http://www.iarc.fr.
Za preprečevanje rakov v zvezi s poklicem morajo zakonodajalci predpisati ukrepe, s katerimi naj bi preprečili ali kar se da zmanjšali izpostavljenost delavcev. V Sloveniji to področje ureja Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti rakotvornim snovem.
Svetujemo vam, da se tudi sami pozanimate, s kakšnimi snovmi imate morda opravka na delovnem mestu, in da natančno upoštevate navodila o varnosti pri delu.
- Radon bivalnih in delovnih prostorih
Radon je radioaktivni plin, je v zemlji. Če je v zemljišču več radona, lahko prodira v stavbe – v bivalne in delovne prostore. Dolgotrajna izpostavljenost večjim koncentracijam tega plina je povezana s pljučnim rakom. Z rednim zračenjem prostorov lahko pomembno zmanjšate koncentracijo radona v prostorih in se s tem zaščitite pred nastankom pljučnega raka.
Tudi nekatere okužbe lahko povzročajo raka. Poskrbite, da boste cepljeni, če je to potrebno. Poskrbite, da bodo vaše hčerke cepljene proti okužbi z virusom HPV!
- Okužba s hepatitisom B
Hepatistis B je nalezljiva bolezen, ki prizadene jetra, in ga povzroča virus hepatitisa B. Vnetje se lahko razvije v cirozo in jetrni rak. Okužena mati lahko prenese okužbo na otroka pred, med ali po porodu, zato Svetovna zdravstvena organizacija svetuje cepljenje novorojenčkov.
V odrasli dobi je najpogostejši prenos med spolnim odnosom in pri nenamernih poškodbah z iglami ali drugimi ostrimi predmeti, če so onesnaženi s krvjo okužene osebe, lahko tudi s transfuzijo v državah, kjer ne testirajo krvi krvodajalcev.
S cepljenjem je mogoče preprečiti hepatitis B in njegove resne posledice, vključno s cirozo in jetrnim rakom. Cepljenje proti hepatitisu B je v Sloveniji za zdravstvene delavce in druge osebe, ki so pri delu izpostavljeni okužbi, priporočljivo že od leta 1983, od 1998 pa poteka rutinsko cepljenje otrok pred vstopom v šolo. Novorojenci so cepljeni samo, če so se rodili okuženi materi. Cepivo daje dolgotrajno zaščito, najverjetneje dosmrtno.
- Humani papilomski virusi (HPV) (samo hudo ogrožujoči tipi)
HPV lahko pri majhnem deležu okuženih žensk, ki imajo hkrati še druge, ne povsem znane dejavnike tveganja, povzročijo spremembo zdravih celic materničnega vratu v rakave. Te celične spremembe potekajo počasi in postopno več let. V tem obdobju se zdrave celice najprej spremenijo v predrakave, ki imajo že nekatere rakave lastnosti, vendar se ne delijo nenadzorovano, ne rastejo invazivno in ne zasevajo. Iz njih se, če jih ne zdravimo, postopno razvije rak. Ginekolog lahko s testom PAP (brisom materničnega vratu) predrakave celice odkrije in pravočasno zdravi. S cepljenjem pred okužbo s HPV je mogoče raka materničnega vratu in predrakave spremembe v celoti preprečiti. V Sloveniji je cepljenje deklic prostovoljno in brezplačno, cepijo pa deklice v 6. razredu osnovne šole, saj je učinkovito le cepljenje pred začetkom spolnih odnosov, ki so način prenosa okužbe.
Udeležujte se organiziranega presejalnega programa Svit!
Pri nekaterih vrstah raka je mogoče s preprostimi preiskavami pri navidezno zdravih ljudeh najti spremembe, ki lahko pomenijo raka še preden bi sami zaznali kakršnokoli spremembo zdravja. Tako med ljudmi brez kliničnih težav odkrijemo bolnike, pri katerih je velika verjetnost, da imajo predinvazijsko ali zgodnjo invazijsko obliko raka, ki še ne povzroča težav. Preiskave, na karere vabimo navidezno zdrave ljudi, imenujemo presejanje.
Če na take preiskave sistematično vabimo določene skupine prebivalstva, govorimo o organiziranem presejanju. Bistveni del organiziranih presejalnih programov je dejavno vabljenje posameznih skupin prebivalstva na preiskave, zagotavljanje kakovosti in spremljanje kazalnikov učinkovitosti programa.
- Na podlagi sedanjih znanstvenih dokazov za moške priporočljivo, da se v starosti 50 do 74 let udeležujejo organiziranega presejalnega programa za raka debelega črevesa in danke (pregled blata zaradi mogoče prikrite krvavitve). V Sloveniji se ta program imenuje Program Svit.
Bodite pozorni na telesne spremembe!
Kljub pozornosti in skrbi za zdravo življenje in preventive, zbolijo tudi nekateri, ki jih ne ogroža noben od znanih dejavnikov tveganja. Pomembno sporočilo je, da je bolezen tem bolje ozdravljiva, čim prej je odkrita. Zato bodite pozorni na vse spremembe svojega zdravja in obiščite zdravnika če:
- opazite bulo ali ranico, ki se dolgo ne zaceli, materino znamenje, ki se je spremenilo ali neobičajno krvavitev.
Ranice ali razjede na koži ali v ustni votlini, ki se dolgo ne zacelijo, so lahko znak kožnega raka. Vsaka sprememba materinega znamenja pa lahko pomeni maligni melanom ali črnega kožnega raka. Pozorni bodite zlasti na znamenja, ki pričnejo srbeti ali se povečajo, ki potemnijo ali v celoti spremenijo barvo, pričnejo krvaveti ali iz njih rosi in jih prekrije hrasta, se okrog njih pojavi vnetni kolobar ali pa postanejo neenakomerno obarvana.
Moški, redno si pregledujte moda in bodite pozorni na nebolečo zatrdlino ali bulo. Lahko je posledica udarca ali lažjega vnetja, lahko pa opozarja na raka mod.
Tudi neobičajna krvavitev iz katere koli telesne odprtine (kri v izpljunku, v urinu ali blatu) lahko opozarja na resnejšo bolezen.
- imate dolgotrajne težave, kot npr. trdovraten kašelj, hripavost, spremembe pri mali ali veliki potrebi ali nenamerno hujšate.
Kašelj običajno povzročajo prehladne bolezni, pogost je pri kadilcih. Pozorni morate biti, če se kašelj pojavi brez posebnega vzroka, ali pa če se običajen kadilski kašelj kakorkoli spremeni, postne boleč ali drugače zveni. Še posebej bodite pozorni na krvav izpljunek.
Če glas postane hripav brez znanega vzroka in hripavost v približno v dveh tednih ne izgine, je lahko znak nevarne bolezni, npr. raka grla ali glasilk.
Sremembe pri mali potrebi lahko opozarjajo na resnejšo bolezen mehurja, ledvic ali prostate, še zlasti če je v urinu tudi kri.
Spremenjen ritem prebave, predvsem driske, ki se izmenjujejo z zaprtjem, so lahko začetni znak raka na debelem črevesu ali danki. Nepojasnjeno, nenamerno hujšanje je lahko spremljevalec raka prebavil.
Vse te težave so pogoste, če pa opazite kako spremembo, bodite nanjo pozorni in je ne spreglejte. Če menite, da je nova težava kakorkoli neobičajna ali traja dlje, kot bi pričakovali (več tednov), ne odlašajte z obiskom pri svojem zdravniku.